OSTAJAMO VAŠA PRVA IZBIRA

 

POSLOVANJE V LETU 2017

Hranilnica je v prvih dveh mesecih 2017 povečala bilančno vsoto za 32,5 mio EUR, na 1.031,7 mio EUR oziroma za 3,3%. Od konca leta 2007 je bilančna vsota porasla kar za 662 %.

 

Stanje kreditov nebančnemu sektorju je hranilnica v prvih dveh mesecih 2017 povečala za 10,5 mio EUR oz. za 2,4 %. Stanje kreditov prebivalstva beleži 5,3 % rast, stanje kreditov pravnih oseb pa se je znižalo za 2,2 %. Od konca leta 2007 je stanje kreditov nebančnemu sektorju poraslo kar za 389 %.

 

Vloge nebančnega sektorja so se v prvih dveh mesecih 2017 povečale za 32,9 mio EUR oz. za 3,5 %. Vloge prebivalstva so porasle za 20,4 mio EUR oz. za 3,1 %, vloge pravnih oseb pa so porasle za 12,5 mio EUR, oz. za 4,5 %. Vloge na osebnih računih beležijo 11 % rast, vloge na poslovnih računih pa 3 % rast. Od konca leta 2007 so vloge porasle kar za 772 %.

 

Število osebnih računov z rednimi prilivi se je v prvih dveh mesecih 2017 povečalo za 2.492 oz. za 3,9 %, število poslovnih računov pa za 1.159 oz. za 3,5 %. Od leta 2007 do 2016 je število osebnih računov poraslo od 6.784 na 66.961 oz. za 887 %, število poslovnih računov pa od 934 na 34.309, oz. kar za 3.573 %.

 

Čiste obresti so se v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016 znižale za 6 %, čiste provizije pa so se povišale za 30 %.

 

Hranilnica je v prvih dveh mesecih 2017 ukinila 175 tisoč EUR oslabitev. Delež kreditov, pri katerih se pojavljajo zamude nad 90 dni in nad 200 EUR, je konec januarja v hranilnici znašal samo 1,49 % kreditnega portfelja, delež bruto nedonosnih izpostavljenosti, z zamudo nad 90 dni, ki zajame tudi bonitetne skupine D in E, med katerimi se terjatve redno odplačujejo, pa znaša samo 3,20 %.

 

Hranilnica je v prvih dveh mesecih 2017 dosegla bruto dobiček v višini 740 tisoč EUR in neto dobiček v višini 614 tisoč EUR. Od konca leta 2007 se je bruto dobiček povišal za 541 %, neto dobiček pa kar za 602 %!

 

Kapital hranilnice je konec januarja 2017 znašal 45,3 mio EUR, količnik kapitalske ustreznosti pa 14,16 %. Od konca leta 2007 se je kapital povišal kar za 418 %.

 

Konec januarja je imelo 627 delničarjev v lasti 365.981 delnic, knjigovodska vrednost delnice je znašala 139,60 evrov. Največji, 46,4 odstotni lastniki hranilnice so sindikati, občani imajo 45,1 odstotkov, 8,0 odstotkov imajo gospodarske družbe in podjetniki, 0,5 odstotka imajo društva. V skladu lastnih delnic ima hranilnica 0,03 odstotka delnic. Delež članov uprave v delniškem kapitalu znaša 0,10 odstotka. Nihče od posameznih lastnikov hranilnice ne presega 10 odstotkov lastništva.

 

POSLOVANJE V LETU 2016

Leto 2016 je bilo za hranilnico v mnogočem prelomno. Zahtevne razmere na bančnem trgu, z negativnimi obrestnimi merami ter vse večjo konkurenco bank ter naraščajoče potrebe po kapitalu, zaradi rasti obsega poslovanja, so pred hranilnico postavile nove izzive, ki smo jih uspešno obvladali. Hranilnica je v letu 2016 uspešno izvedla potrebne dokapitalizacije, izjemno uspešno zaključila dva velika projekta: Livade Izola ter prodajo naložbe Aerodrom Maribor in ob tem dosegla rekorden bruto dobiček v višini 6,1 mio EUR.

 

Hranilnica je v letu 2016 po nerevidiranih podatkih povečala bilančno vsoto za 88,4 mio EUR, na 999,2 mio EUR oziroma za 9,7 odstotkov. Od leta 2007 do 2016 je bilančna vsota porasla kar za 638 odstotkov.

 

Stanje kreditov nebančnemu sektorju je hranilnica v letu 2016 povečala za 19,3 mio EUR oz. za 4,7 odstotkov. Stanje kreditov prebivalstva beleži 24,0 odstotno rast, stanje kreditov pravnih oseb pa se je znižalo za 4,7 odstotkov. Od leta 2007 do 2016 je stanje kreditov nebančnemu sektorju poraslo kar za 377 odstotkov.

 

Vloge nebančnega sektorja so se v letu 2016 povečale za 78,8 mio EUR oz. za 9,2 odstotkov. Vloge prebivalstva so porasle za 62,6 mio EUR oz. za 10,6 odstotkov, vloge pravnih oseb pa so porasle za 16,2 mio EUR, oz. za 6,2 odstotkov. Vloge na osebnih računih beležijo 54 odstotno rast, vloge na poslovnih računih pa 62 odstotno rast. Od leta 2007 do 2016 so vloge porasle kar za 742 odstotkov.

 

Število osebnih računov z rednimi prilivi se je v letu 2016 povečalo za 12.366 oz. za 23,9 odstotkov, število poslovnih računov pa za 5.952 oz. za 21,9 odstotkov. Od leta 2007 do 2016 je število osebnih računov poraslo od 6.784 na 64.008 oz. za 844 odstotkov, število poslovnih računov pa od 934 na 33.150, oz. kar za 3.449 odstotkov.

 

Čiste obresti je hranilnica, primerljivo z letom 2015, povečala za 7 odstotkov, čiste provizije pa za 19 odstotkov.

 

Hranilnica je v letu 2016 na novo oblikovala 2.206 tisoč EUR oslabitev. Delež kreditov, pri katerih se pojavljajo zamude nad 90 dni in nad 200 EUR, je konec decembra v hranilnici znašal samo 1,42 odstotka kreditnega portfelja, delež bruto nedonosnih izpostavljenosti, z zamudo nad 90 dni, ki zajame tudi bonitetne skupine D in E, med katerimi se terjatve redno odplačujejo, pa znaša samo 3,23 odstotkov.

 

Hranilnica je v letu 2016 dosegla bruto dobiček v višini 6.068 tisoč EUR in neto dobiček v višini 5.455 tisoč EUR. Od leta 2007 do 2016 se je bruto dobiček povišal za 776 odstotkov, neto dobiček pa kar za 939 odstotkov!

Kapital hranilnice je konec decembra znašal 45,4 mio EUR, količnik kapitalske ustreznosti pa 14,95 odstotkov. Od leta 2007 do 2016 se je kapital povišal kar za 419 odstotkov.

 

Konec decembra je imelo 626 delničarjev v lasti 365.981 delnic, knjigovodska vrednost delnice je znašala 139,49 evrov. Največji, 46,4 odstotni lastniki hranilnice so sindikati, občani imajo 45,0 odstotkov, 8,1 odstotkov imajo gospodarske družbe in podjetniki, 0,5 odstotka imajo društva. V skladu lastnih delnic ima hranilnica 0,03 odstotka delnic. Delež članov uprave v delniškem kapitalu znaša 0,10 odstotka. Nihče od posameznih lastnikov hranilnice ne presega 10 odstotkov lastništva.

 

NAŠIH 26 LET 

Hranilnico je novembra 1990 ustanovilo 28 ustanovnih članic. V projekt hranilnice je na ustanovni seji hranilnice poleg ZSSS verjelo le 6 panožnih sindikatov, 4 regijski sindikati, 15 občinskih sindikatov, Zveza društev upokojencev Slovenije in Zveza delovnih invalidov Slovenije.

 

Razvojno pot Delavske hranilnice lahko razdelimo v tri obdobja, obdobje prvih desetih let, ki ga je zaznamovalo obdobje majhnih razvojnih korakov in potrjevanja hranilnice na bančnem trgu, na obdobje osmih let pred finančno in gospodarsko krizo ter na obdobje zadnjih osmih let, v katerem je hranilnica v očeh prebivalstva in pravnih oseb vedno bolj pridobivala pravo in celovito podobo bančne institucije, si gradila svoj ugled in zaupanje. 

 

OBDOBJE 1991 DO 2001

Hranilnica je pričela s poslovanjem v okviru predpisov prejšnje države in si je leta 1992 pridobila dovoljenje Banke Slovenije za bančno poslovanje. S poslovanjem je hranilnica pričela v prvih dveh mesecih 2017 1991, v družbi 25 bank, 19 hranilnic in 65 hranilno kreditnih služb.

 

Postopoma je hranilnica pridobivala vse večji ugled med prebivalstvom, pri vedno večjem številu sindikatov in tudi med gospodarskimi družbami, saj so v tem času postale poleg sindikatov njeni lastniki tudi ugledne gospodarske družbe kot so Gorenje Velenje, Eti Izlake in Lafarge Trbovlje.

 

Po skromnejših razvojnih korakih prvih let in v pogojih dvoštevilčne inflacije se je vsako leto povečevalo tudi število družbenikov vse do leta 2000, ko se je hranilnica, v skladu z bančnim zakonom, preoblikovala v delniško družbo. To isto leto je za kasnejši razvoj hranilnice prelomno, ko je hranilnica pridobila tudi dovoljenje za opravljanje plačilnega prometa doma in s tujino. Z odprtjem poravnalnega računa pri Banki Slovenije in kasnejšo pridobitvijo licenc za večino bančnih poslov in drugih finančnih storitev, je hranilnica postala enakopraven bančni subjekt na slovenskem bančnem trgu. Hranilnica je, poleg depozitnih, varčevalnih in kreditnih poslov za prebivalstvo in za pravne osebe, pričela z odpiranjem osebnih in poslovnih računov, s kartičnim poslovanjem za fizične in pravne osebe in s ponudbo elektronskih bank za fizične in pravne osebe. Hranilnica se je vključila v jamstveno shemo bank in hranilnic in postala članica Združenja bank Slovenije.

 

Leta 2000 je hranilnica pripojila Mariborsko hranilnico in posojilnico in pričela s postopnim in racionalnim razvojem svoje poslovne mreže. 

 

OBDOBJE 2002 DO 2008

Odločujoč mejnik v razvoju hranilnice pomeni leto 2005, ko smo sprejeli nov poslovni model, s katerim smo prebivalstvu, samostojnim podjetnikom in majhnim ter srednjim podjetjem ponudili bančne in druge finančne storitve po bistveno nižjih cenah od preostalega bančnega sektorja. Tako smo danes najcenejša bančna institucija na slovenskem bančnem trgu, kar pogosto ugotavljajo Banka Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, uredništvi časopisa Finance in Moje Finance. To so razlogi, da beležimo tako velik pretok komitentov iz preostalega bančnega okolja v Delavsko hranilnico. 

 

V iskanju tržnih priložnosti se v tem obdobju, za razliko od mnogih drugih, nismo odločili za hazard na kapitalskih trgih, nismo sodelovali v nobeni kreditni aktivnosti prevzemanja podjetij, nismo financirali nobenih, danes še vedno nasedlih gradbenih projektov, nismo se vključili v bančno konkurenco kreditne ponudbe v švicarskih frankih, pri čemer smo v tistem obdobju utrpeli celo škodo na račun manjše kreditne aktivnosti hranilnice.

 

OBDOBJE 2009 DO 2015

Zaradi omenjene poslovne politike je hranilnica krizo pričakala v odlični kondiciji, zato je lahko v obdobju, ko je večina bank zmanjševala kreditno izpostavljenost, močno povečala kreditiranje – ne le fizičnih oseb, temveč se je vse bolj usmerjala tudi v kreditiranje gospodarstva, predvsem manjših družb. S tem je ob kreditnem krču, ki je vladal na bančnem trgu, mnogim družbam zagotovila prepotrebna likvidna sredstva in jim tako omogočila preživetje in posledično ohranitev mnogih delovnih mest.

 

Vse večja prepoznavnost hranilnice ter ugodni pogoji poslovanja so v hranilnico pritegnili vse več komitentov, zato beležimo izredno rast osebnih in poslovnih računov.

 

Hranilnica je v celotnem obdobju postopoma širila poslovno in bankomatsko mrežo in trenutno z 38 poslovalnicami pokriva celotno Slovenijo.

 

KRIZO SMO PREŽIVELI USPEŠNO IN Z VEČJIM TRŽNIM DELEŽEM, KER VEMO KAJ HOČEMO

Uprava hranilnice bo storila vse potrebno, da bo nadaljnje poslovanje hranilnice potekalo odgovorno in skrbno na način, da bodo pravočasno in strokovno prevzeta in obvladana vsa bančna tveganja: kreditno, likvidnostno, obrestno, kapitalsko, operativno, tveganje dobičkonosnosti in ugleda. Varnost poslovanja in doseganje presežne likvidnosti štejemo kot dva najpomembnejša postulata poslovanja hranilnice.

 

Družbeno odgovornost hranilnice si razlagamo kot odgovornost za posledice naših ravnanj ali vplivov na družbo. Ko poskušamo oceniti družbeno odgovornost hranilnice, potem lahko rečemo, da je prvi vidik te družbene odgovornosti varno, etično in uspešno poslovanje hranilnice, spoštovanje pravil in standardov, saj ob doseganju teh ciljev, z vidika družbene odgovornosti, prispevamo k stabilnosti in ugledu slovenskega bančnega sistema in hkrati z uspešnim poslovanjem preko davka na dohodek prispevamo v državno blagajno. S svojim razvojem in rastjo znižujemo stopnjo brezposelnosti, s tem, ko zaposlujemo prvič zaposlene in s svojimi 296 zaposlenimi preko dohodnine ponovno prispevamo v državno blagajno. Z reševanjem problemov drobnega gospodarstva, v večini primerov restrukturiranja, hranilnica prispeva k ohranjanju zaposlenosti in k preprečevanju morebitnih stečajev podjetij. Nenazadnje tudi cenovni model hranilnice odraža družbeno odgovornost hranilnice, v vseh primerih, ko z nižjimi cenami storitev prispevamo k lajšanju socialnih stisk zaposlenih in nezaposlenih delavcev, kot tudi upokojencev. Klasične oblike družbene odgovornosti pa so donacije in sponzorstva, do katerih je hranilnica tradicionalno odzivna.

 

Načrtovane rezultate poslovanja in kvaliteto poslovanja ustvarjajo vsi zaposleni v hranilnici, zato smo na njih ponosni in se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo. 

 

Ljubljana, marec 2017

 

Dušan Grlica, predsednik uprave hranilnice

 
 

 


Obvestila
16.3.2017 | ARHIV

Objavljeni so novi Splošni pogoji za opravljanje plačilnih storitev preko poslovnega računa. Ključna sprememba je možnost izdaje UPN obrazcev s QR kodo. Vse spremembe so barvno označene.
Poleg Splošnih pogojev so objavljena tudi Pravila o izdajanju obrazca univerzalni plačilni nalog (UPN) , ki so postala del Splošnih pogojev. &l ...

13.3.2017 | ARHIV
Od 20.marca 2017 bomo začeli izdajati brezstične kartice za vse potrošnike . Nova tehnologija bo vključena na vseh novih in obnovljenih Maestro in Mastercard karticah . V kolikor ne želite brezstične kartice vam bomo še naprej omogočali uporabo Maestro stične kartice. Prosimo, da preverite veljavnost na kartici in nam tri mesece pred potekom veljavnosti vaše obstoječe kartice le to sporočite preko ...
3.3.2017 | ARHIV
Delavska hranilnica d.d. Ljubljana kot izjemno uspešna, dinamična in hitro rastoča bančna institucija razpisuje delovno mesto VODJA KADROVSKE SLUŽBE (m/ž) Več na: Razpis - Vodja kadrovske službe
E-novice