Najugodnejša banka za fizične osebe že osmo leto zapored.
Miklošičeva 5
LJUBLJANA
1000
Slovenija
info@delavska-hranilnica.si
Facebook Google+ Twitter Instagram
O hranilnici

Naših 26 let

Hranilnico je novembra 1990 ustanovilo 28 ustanovnih članic. V projekt hranilnice je na ustanovni seji hranilnice poleg ZSSS verjelo le 6 panožnih sindikatov,
4 regijski sindikati, 15 občinskih sindikatov, Zveza društev upokojencev Slovenije in Zveza delovnih invalidov Slovenije.


Razvojno pot Delavske hranilnice lahko razdelimo v tri obdobja, obdobje prvih desetih let, ki ga je zaznamovalo obdobje majhnih razvojnih korakov in potrjevanja hranilnice na bančnem trgu, na obdobje osmih let pred finančno in gospodarsko krizo ter na obdobje zadnjih osmih let, v katerem je hranilnica v očeh prebivalstva in pravnih oseb vedno bolj pridobivala pravo in celovito podobo bančne institucije, si gradila svoj ugled in zaupanje.

 


OBDOBJE 1991 DO 2001

Hranilnica je pričela s poslovanjem v okviru predpisov prejšnje države in si je leta 1992 pridobila dovoljenje Banke Slovenije za bančno poslovanje. S poslovanjem je hranilnica pričela v prvih dveh mesecih 2017 1991, v družbi 25 bank, 19 hranilnic in 65 hranilno kreditnih služb.


Postopoma je hranilnica pridobivala vse večji ugled med prebivalstvom, pri vedno večjem številu sindikatov in tudi med gospodarskimi družbami, saj so v tem času postale poleg sindikatov njeni lastniki tudi ugledne gospodarske družbe kot so Gorenje Velenje, Eti Izlake in Lafarge Trbovlje.


Po skromnejših razvojnih korakih prvih let in v pogojih dvoštevilčne inflacije se je vsako leto povečevalo tudi število družbenikov vse do leta 2000, ko se je hranilnica, v skladu z bančnim zakonom, preoblikovala v delniško družbo. To isto leto je za kasnejši razvoj hranilnice prelomno, ko je hranilnica pridobila tudi dovoljenje za opravljanje plačilnega prometa doma in s tujino. Z odprtjem poravnalnega računa pri Banki Slovenije in kasnejšo pridobitvijo licenc za večino bančnih poslov in drugih finančnih storitev, je hranilnica postala enakopraven bančni subjekt na slovenskem bančnem trgu. Hranilnica je, poleg depozitnih, varčevalnih in kreditnih poslov za prebivalstvo in za pravne osebe, pričela z odpiranjem osebnih in poslovnih računov, s kartičnim poslovanjem za fizične in pravne osebe in s ponudbo elektronskih bank za fizične in pravne osebe. Hranilnica se je vključila v jamstveno shemo bank in hranilnic in postala članica Združenja bank Slovenije.


Leta 2000 je hranilnica pripojila Mariborsko hranilnico in posojilnico in pričela s postopnim in racionalnim razvojem svoje poslovne mreže.

 


OBDOBJE 2002 DO 2008

Odločujoč mejnik v razvoju hranilnice pomeni leto 2005, ko smo sprejeli nov poslovni model, s katerim smo prebivalstvu, samostojnim podjetnikom in majhnim ter srednjim podjetjem ponudili bančne in druge finančne storitve po bistveno nižjih cenah od preostalega bančnega sektorja. Tako smo danes najcenejša bančna institucija na slovenskem bančnem trgu, kar pogosto ugotavljajo Banka Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, uredništvi časopisa Finance in Moje Finance. To so razlogi, da beležimo tako velik pretok komitentov iz preostalega bančnega okolja v Delavsko hranilnico.


V iskanju tržnih priložnosti se v tem obdobju, za razliko od mnogih drugih, nismo odločili za hazard na kapitalskih trgih, nismo sodelovali v nobeni kreditni aktivnosti prevzemanja podjetij, nismo financirali nobenih, danes še vedno nasedlih gradbenih projektov, nismo se vključili v bančno konkurenco kreditne ponudbe v švicarskih frankih, pri čemer smo v tistem obdobju utrpeli celo škodo na račun manjše kreditne aktivnosti hranilnice.

 


OBDOBJE 2009 DO 2015

Zaradi omenjene poslovne politike je hranilnica krizo pričakala v odlični kondiciji, zato je lahko v obdobju, ko je večina bank zmanjševala kreditno izpostavljenost, močno povečala kreditiranje – ne le fizičnih oseb, temveč se je vse bolj usmerjala tudi v kreditiranje gospodarstva, predvsem manjših družb. S tem je ob kreditnem krču, ki je vladal na bančnem trgu, mnogim družbam zagotovila prepotrebna likvidna sredstva in jim tako omogočila preživetje in posledično ohranitev mnogih delovnih mest.


Vse večja prepoznavnost hranilnice ter ugodni pogoji poslovanja so v hranilnico pritegnili vse več komitentov, zato beležimo izredno rast osebnih in poslovnih računov.


Hranilnica je v celotnem obdobju postopoma širila poslovno in bankomatsko mrežo in trenutno z 38 poslovalnicami pokriva celotno Slovenijo.

 


KRIZO SMO PREŽIVELI USPEŠNO IN Z VEČJIM TRŽNIM DELEŽEM, KER VEMO KAJ HOČEMO

Uprava hranilnice bo storila vse potrebno, da bo nadaljnje poslovanje hranilnice potekalo odgovorno in skrbno na način, da bodo pravočasno in strokovno prevzeta in obvladana vsa bančna tveganja: kreditno, likvidnostno, obrestno, kapitalsko, operativno, tveganje dobičkonosnosti in ugleda. Varnost poslovanja in doseganje presežne likvidnosti štejemo kot dva najpomembnejša postulata poslovanja hranilnice.

Družbeno odgovornost hranilnice si razlagamo kot odgovornost za posledice naših ravnanj ali vplivov na družbo. Ko poskušamo oceniti družbeno odgovornost hranilnice, potem lahko rečemo, da je prvi vidik te družbene odgovornosti varno, etično in uspešno poslovanje hranilnice, spoštovanje pravil in standardov, saj ob doseganju teh ciljev, z vidika družbene odgovornosti, prispevamo k stabilnosti in ugledu slovenskega bančnega sistema in hkrati z uspešnim poslovanjem preko davka na dohodek prispevamo v državno blagajno. S svojim razvojem in rastjo znižujemo stopnjo brezposelnosti, s tem, ko zaposlujemo prvič zaposlene in s svojimi 300 zaposlenimi preko dohodnine ponovno prispevamo v državno blagajno. Z reševanjem problemov drobnega gospodarstva, v večini primerov restrukturiranja, hranilnica prispeva k ohranjanju zaposlenosti in k preprečevanju morebitnih stečajev podjetij. Nenazadnje tudi cenovni model hranilnice odraža družbeno odgovornost hranilnice, v vseh primerih, ko z nižjimi cenami storitev prispevamo k lajšanju socialnih stisk zaposlenih in nezaposlenih delavcev, kot tudi upokojencev. Klasične oblike družbene odgovornosti pa so donacije in sponzorstva, do katerih je hranilnica tradicionalno odzivna.

 

Načrtovane rezultate poslovanja in kvaliteto poslovanja ustvarjajo vsi zaposleni v hranilnici, zato smo na njih ponosni in se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo.


Ljubljana, maj 2017


Dušan Grlica, predsednik uprave hranilnice