Skladnost in integriteta

Skladnost poslovanja

Tveganje skladnosti je tveganje zakonskih ali regulatornih sankcij, materialne ali finančne izgube, izgube ugleda ter s tem povezane izgube zaupanja strank in javnosti, ki lahko izvirajo iz nespoštovanja zakonodaje, smernic in standardov ter internih pravil, s posebnim poudarkom na aktivnostih procesa preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

Skupina DH je sprejela politiko krepitve integritete in zagotavljanja skladnosti poslovanja in tako določila temeljna načela zagotavljanja skladnosti svojega poslovanja na vseh nivojih zunanjih zakonodajnih in podzakonskih zahtev ter priporočil nadzornih organov (Evropske unije, Republike Slovenije), mednarodnih standardov bančnega sektorja, skladnost z dobrimi poslovnimi praksami in politikami, etičnimi načeli in načeli poštenega delovanja. Skupina DH se zavezuje tudi k skladnosti delovanja vseh zaposlenih v Skupini DH z veljavnimi notranjimi pravili in z njenim etičnim kodeksom.

Spoštovanje integritete

V Skupini DH se zagotavlja spoštovanje integritete, kar pomeni delovanje, s katerim si vsak člen Skupine DH prizadeva za preprečevanje in odpravljanje tveganj, da bi bili v Skupini DH funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost posameznika ali skupine za odločanje uporabljeni v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji, etičnimi kodeksi ter v škodo posamezniku ali Skupini DH in vsem deležnikom. Namen zagotavljanja integritete in skladnosti poslovanja hranilnice je varovanje Skupine DH pred škodljivimi posledicami, ki bi lahko izvirale iz neskladnosti njenega poslovanja, in učinkovito upravljanje s tveganjem skladnosti. Zato ima Skupina DH visoko kulturo skladnosti poslovanja in visok standard korporativne kulture, torej integriteto, ki jo ves čas vzdržuje. Takšen odnos pripomore k dejstvu, da je hranilnica na slovenskem trgu pripoznana kot najbolj zaupanja vredna finančna institucija, kar je njena velika konkurenčna prednost.

Če zaznate kakršnokoli kršitev Kodeksa poslovne etike ali drugih predpisov, imate pravico na to opozoriti. Nedovoljena ravnanja so ravnanja, ki škodujejo tako hranilnici, zaposlenim kot tudi ostalim deležnikom, zato spodbujamo k prijavi tovrstnih ravnanj. Pristojne službe znotraj hranilnice jih bodo preučile skladno z notranjimi pravili in postopki.

V primeru zaznave suma nedovoljenega ravnanja v Delavski hranilnici so vam na voljo naslednji kanali za prijavo:

• elektronsko, preko obrazca Prijava nedovoljenega ravnanja (spodaj)
• pisno po pošti, naslovljeni na
  Delavska hranilnica d. d. Ljubljana,
  vodja funkcije skladnosti poslovanja (oziroma direktor sektorja za pravne zadeve in skladnost poslovanja),
  Miklošičeva 5,
  1000 Ljubljana
  s pripisom "osebno",
• osebno, med delovnim časom (po vnaprej dogovorjenem terminu) v Sektorju za pravne zadeve in skladnost poslovanja,
• anonimno: dodatno je na voljo možnost oddaje anonimne prijave suma kršitev tudi na portalu Banke Slovenije, in sicer na povezavi: https://www.bsi.si/kontakt/pritozbe-in-prijava-krsitev/prijava-krsitev-v-bankah-in-drugih-subjektih-ki-jih-nadzira-banka-slovenije.

*Vlogo želim oddati anonimno

DA NE

*Ime in priimek

*Naslov

*Pošta

*E-poštni naslov

*Telefon

---

*Vrsta suma

-- izberi -- Prevara Goljufija ali poslovna goljufija Korupcija ter nedovoljeno sprejemanje in dajanje daril Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja Ponareditev in uničenje poslovnih listin Pranje denarja in financiranje terorizma Tajni dogovori in zloraba položaja ali zaupanja Zloraba osebnih podatkov in izdaja ali neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti Nasprotje interesov Izsiljevanje in šikaniranje Drugo

*Opis suma nedovoljenega ravnanja

*Čas / obdobje

*Kraj storjenega dogodka

*Osumljenci

*Morebitne priče

---

Priloge Priložite lahko največ 5 prilog. Posamezna priloga ne sme presegati 10 MB.

Oddaj prijavo

Z oddajo sporočila izjavljam, da sem se seznanil z vsebino Splošnih informacij o varstvu osebnih podatkov, ki vsebuje podrobnejše informacije o tem, kako Delavska hranilnica d.d. Ljubljana ravna z osebnimi podatki.

PPDFT

Organiziran finančni kriminal in različne oblike financiranja terorizma predstavljata enega večjih izzivov današnjega finančnega sistema. V hranilnici in v Skupini DH imamo ničelno toleranco do vseh oblik finančnega kriminala.

Pri svojem delovanju na področju PPDFT v celoti sledimo mednarodnim standardom. Naši standardi PPDFT ustrezajo slovenski zakonodaji in zakonodaji EU o preprečevanju pranja denarja ter smernicam Banke Slovenije. Standardi prav tako sledijo priporočilom Projektne skupine za finančno ukrepanje za pranje denarja – svetovne medvladne organizacije (FATF). Da bi zagotavljali najboljše možne prakse, redno pregledujemo svoje cilje, metodologije, politike, postopke in strategije za PPDFT, ter redno usposabljamo in ozaveščamo vse zaposlene hranilnice in tudi svoje stranke.

V hranilnici in v Skupini DH smo sprejeli Politiko sprejemljivosti strank, v kateri smo opredelili svojo nagnjenost k sprejemanju tveganj v povezavi s strankami, ki predstavljajo povečano tveganje z vidika možnih zlorab pranja denarja in financiranja terorizma. Cilj politike je doseči višjo stopnjo varnosti in zmanjšanje tveganj za morebitne zlorabe, kakor tudi boljše trženje bančnih produktov pri sprejemanju novih strank in s tem preprečiti, da bi stranka izrabila finančni sistem za nezakonite ali kaznive elemente za pranje denarja ali financiranje terorizma. S politiko daje uprava hranilnice usmeritve, nadzoruje njihovo izvajanje ter določa organizacijske, kadrovske in druge pogoje, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje predpisov in dobre bančne prakse na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Ključni vodili Skupine DH sta pregled in poznavanje stranke, zato na vseh področjih poslovanja dosledno uveljavljamo osnovno in najpomembnejše načelo »KYC« (poznaj svojo stranko – Know Your Customer).

Povezave

Zgibanka PPDFT (ZBS)

Države članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so se zavezale, da bodo skupaj nastopile v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Svet OECD je zato 15. julija 2014 sprejel OECD Standard avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčevanja (standard CRS).

Republika Slovenija je dne 29. oktobra 2014 pristopila k podpisu Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, s čimer se je zavezala k implementaciji standarda CRS. Sprejeta Direktiva Sveta 2014/107/EU in vsebina CRS standarda sta bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2).

Zaro je hranilnica dolžna od novih strank, v določenih primerih pa tudi od obstoječih, pridobiti predpisane podatke, vključno s podatkom o državi rezidentstva za davčne namene in pripadajočo številko TIN (tax indentification number), ki je lahko davčna številka, EMŠO ali druga identifikacijska oznaka, ki jo država rezidentstva uporablja za namene poročanja po CRS standardu. Delavska hranilnica d. d. je dolžna o podatkih o finančnih računih nerezidentov letno poročati Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), le ta pa pristojnemu organu druge države, v kateri je stranka rezident za davčne namene.

Več informacij o CRS:

• Zgibanka CRS
• Finančna uprava RS (FURS),
• OECD.